PROJEKT ENVIRONMENTAL APPLICABLE LAW ONLINE PLATFORM
Nagrada Saharov za slobodu mišljenja - nije vezana uz državljanstvo ili prebivalište
je priznanje, ki ga EU podeljuje posameznikom, skupinam ali organizacijam za izjemno delovanje in dosežke na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin (pravica svobode do mnenja, zaščita pravic manjšin, spoštovanje mednarodnega prava, razvoj demokracije, itd.), ne glede na njihovo državljanstvo in prebivališče ali sedež.
Nagrada je poimenovana po ruskem jedrskem fiziku Andreju Dimitrijeviču Saharovu (1921-1989), ki je zaradi svojega izuma (vodikova bomba) in posledic, ki jih tak izum nosi, postal zaskrbljen za prihodnost človeštva, zato je ozaveščal o nevarnostih jedrskih poskusov in jedrske vojne ter kršitvah človekovih pravic. Kot glasen kritik takratnega sovjetskega režima, mirovniški aktivist in velik borec za človekove pravice, je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1975. Zaradi svojega aktivizma je bil leta 1980 izgnan v Gorky – kraj notranjepolitičnega izgnanstva v Rusiji v času komunističnega režima.
Dobitnik nagrade Saharova za svobodo misli prejme finančno podporo (50. 000 €) za svoje delovanje, obširno medijsko promocijo izpostavljene problematike in zaščito pred morebitnimi povračilnimi ukrepi v lastni državi.
Poslanci Evropskega parlamenta ali parlamentarne politične skupine vsakega septembra predlagajo kadidate za nagrado Saharova. Vsak kandidat mora prejeti najmanj 40 glasov poslancev, en poslanec pa lahko podpre zgolj enega kandidata. Odbor za zananje zadeve, Odbor za razvoj in Pododbor za človekove pravice ocenijo vse podprte kadidature, izberejo pa se zgolj trije finalisti, ki se nadalje uvrstijo v končno glasovanje. Finalista izbere Konferenca predsednikov, organ Evropskega parlamenta, sestavljen iz Predsednika parlamenta, predsednikov političnih skupin in predstavnikov samostojnih poslancev. Dobitnik nagrade je raglašen oktobra, decembra pa sledi slavnostna podelitev nagrade v Strasbourgu.
Prvi dobitnik nagrade leta 1988 je Nelson Mandela, ki je bil aktivist, človekoljub, politični voditelj, zagovornik svobode in pravic ter veliki borec proti rasizmu v Južni Afriki.
Dobitniki nagrade:
- od 1988 do 1999
- od 2000 do 2005
- od 2006 do 2011
- od 2012 do 2020
Slika: Plošča Nelsona Mandele - dobitinika nagrade Saharova
Vir: https://www.europarl.europa.eu/cmsdata/209395/Sakharov%20Walk%20of%20Fame%20-%20slabs%20with%20laureates%201988-2018.pdf
Od leta 2016 dalje Evropski parlament vsako leto podeli tudi štirinajst štipendij Sarharova. Štipedije so namenjene zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav, program pa vključuje interaktivno intenzivno dvotedensko izobraževanje, ki temelji predvsem na opolnomočenju zagovornikov. Štipendiste po državah si je možno ogledati na spletišču.
Nagrada je poimenovana po ruskem jedrskem fiziku Andreju Dimitrijeviču Saharovu (1921-1989), ki je zaradi svojega izuma (vodikova bomba) in posledic, ki jih tak izum nosi, postal zaskrbljen za prihodnost človeštva, zato je ozaveščal o nevarnostih jedrskih poskusov in jedrske vojne ter kršitvah človekovih pravic. Kot glasen kritik takratnega sovjetskega režima, mirovniški aktivist in velik borec za človekove pravice, je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir leta 1975. Zaradi svojega aktivizma je bil leta 1980 izgnan v Gorky – kraj notranjepolitičnega izgnanstva v Rusiji v času komunističnega režima.
Dobitnik nagrade Saharova za svobodo misli prejme finančno podporo (50. 000 €) za svoje delovanje, obširno medijsko promocijo izpostavljene problematike in zaščito pred morebitnimi povračilnimi ukrepi v lastni državi.
Poslanci Evropskega parlamenta ali parlamentarne politične skupine vsakega septembra predlagajo kadidate za nagrado Saharova. Vsak kandidat mora prejeti najmanj 40 glasov poslancev, en poslanec pa lahko podpre zgolj enega kandidata. Odbor za zananje zadeve, Odbor za razvoj in Pododbor za človekove pravice ocenijo vse podprte kadidature, izberejo pa se zgolj trije finalisti, ki se nadalje uvrstijo v končno glasovanje. Finalista izbere Konferenca predsednikov, organ Evropskega parlamenta, sestavljen iz Predsednika parlamenta, predsednikov političnih skupin in predstavnikov samostojnih poslancev. Dobitnik nagrade je raglašen oktobra, decembra pa sledi slavnostna podelitev nagrade v Strasbourgu.
Prvi dobitnik nagrade leta 1988 je Nelson Mandela, ki je bil aktivist, človekoljub, politični voditelj, zagovornik svobode in pravic ter veliki borec proti rasizmu v Južni Afriki.
Dobitniki nagrade:
- od 1988 do 1999
- Nelson Mandela, Južna Afrika,
- Anatolij Marčenko, Rusija,
- Aleksander Dubček, Slovaška,
- Aung San Su Či, Mjanmar,
- Adem Demaçi, Kosovo,
- Las Madres de Plaza de Mayo, Argentina,
- Novinarji časnika Oslobođenje, Bosna in Hercegovina,
- Taslima Nasrin, Bangladeš,
- Lejla Zana, Turčija,
- Wi Jingsheng, Kitajskam
- Salima Ghezali, Alžirija,
- Ibrahim Rugova, Kosovo,
- Xanana Gusmão, Vzhodni Timor,
- od 2000 do 2005
- Gibanje ¡Basta Ya!, Španija
- Dom Zacarias Kamwenho, Angola,
- Nurit Peled-Elhanan, Izrael,
- Izat Ghazavi, Palestina,
- Oswaldo José Payá Sardiñas, Kuba,
- Kofi Anan in celotno osebje Združenih narodov, New York,
- Belorusko združenje novinarjev, Belorusija
- Damas de Blanco, Kuba
- Hauwa Ibrahim, Nigerija
- Novinarji brez meja, Francija
- od 2006 do 2011
- Aleksander Milinkevič, Belorusija
- Salih Mahmud Mohamed Osman, Sudan
- Hu Jia, Kitajska
- Memorial (Oleg Orlov, Sergej Kovaljev in Ljudmila Aleksejeva v imenu organizacije Memorial in vseh drugih zagovornikov človekovih pravic v Rusiji), Rusija
- Guillermo Fariñas, Kuba
- Mohamed Buazizi, arabska pomlad, Tunizija
- Ali Ferzat, arabska pomlad, Sirija
- Asma Mahfuz, arabska pomlad, Egipt
- Ahmed El Zenusi, Libija
- Razan Zajtuneh , arabska pomlad, Sirija
- od 2012 do 2020
- Džafar Panahi, Iran
- Nasrin Sotudeh, Iran
- Malala Jusafzaj, Pakistan
- Denis Mukwege, Demokratična republika Kongo
- Raif Badavi, Savdska Arabija
- Nadia Murad in Lamija Hadži Bašar, Irak
- Demokratična opozicija v Venezueli, Venezuela
- Oleg Sencov, Ukrajina
- Ilham Tohti – 2019, KitajskaDemokratična opozicija v Belorusiji, Belorusija
- Aleksej Navalni, Rusija.
Pred stavbo Evropskega parlamenta v Bruslju je ploščad, ki jo tvori 43 keramičnih plošč z imeni vseh dobitnikov nagrade Saharova do leta 2018.Slika: Plošča Nelsona Mandele - dobitinika nagrade Saharova
Vir: https://www.europarl.europa.eu/cmsdata/209395/Sakharov%20Walk%20of%20Fame%20-%20slabs%20with%20laureates%201988-2018.pdf
Od leta 2016 dalje Evropski parlament vsako leto podeli tudi štirinajst štipendij Sarharova. Štipedije so namenjene zagovornikom človekovih pravic iz tretjih držav, program pa vključuje interaktivno intenzivno dvotedensko izobraževanje, ki temelji predvsem na opolnomočenju zagovornikov. Štipendiste po državah si je možno ogledati na spletišču.