PROJEKT ENVIRONMENTAL APPLICABLE LAW ONLINE PLATFORM
Volitve v Evropski parlament
Volitve v Evropski parlament se odvijajo po vseh državah članicah Evropske unije. Rezultat volitev je 705 izvoljenih predstavnikov, ki zastopajo interese na ravni EU. Slovenija ima v Evropskem paralmentu 8 poslancev. Število poslanev v Evropskem parlementu je odvisno od števila prebivalcev posamezne države članice EU in od določil v evropskih pogodbah.
Evropski parlament je edini organ, ki se oblikuje neposredno - z volitvami. Slovenija je z Zakonom o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP, Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 41/07 – ZVRK, 109/09, 9/14 in 59/17) uredila volilno pravico, volilni sistem, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje izida volitev.
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament razpiše Predsednik republike. Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (3. člen ZVPEP).
Poslanci iz Republike Slovenije v Evropski parlament so voljeni neposredno na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let.
Volilni sistem je proporcionalen s preferenčnim glasovanjem – personalizacija volitev, pri čemer imajo volivci možnost, da vplivajo na izbiro kandidatov in ne samo na izbiro političnih strank.
Republika Slovenija v celoti predstavlja eno volilno enoto (11. člen ZVPEP).
Delitev mandatov se opravi na ravni celotne države, kjer se poslanska mesta dodelijo listam kandidatov po d'Hontovem sistemu. Zaradi uveljavljenega preferenčnega glasovanja se mandati ne delijo po vrstnem redu, kot so navedeni na kandidatni listi, temveč so s posamezne liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov, pri čemer se ti upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, ki se izračuna tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi (13. člen ZVPEP).
Volilno pravico imajo slovenski državljani, ki imajo pravico voliti poslanca državnega zbora (polnoletnost volivca, volivec je vpisan v evidenco volilne pravice, volivcu ni odvzeta volilna pravica). Volilna pravica slovenskih državljanov je enakovredna z volilno pravico državljanov članic EU.
Volilno pravico imajo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani tudi državljani držav članic EU, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (na zadnji dan, ko je še mogoče vlagati kandidature), če jim ni bila odvzeta. Za tuje državljane velja splošni pogoj, da so vpisani v volilno evidenco. Volilni pravici državljanov RS in tujih državljanov drugih držav članic sta popolnoma enakovredni ter obsegata tako aktivno kot tudi pasivno volilno pravico, državljani drugih članic torej uživajo volilno pravico pod enakimi pogoji kot slovenski državljani (10. člen ZVPEP).
Volilni postopek ni bistveno drugačen kot pri volitvah v državni zbor. Enako velja za kandidiranje, pri čemer se voli le osem poslancev, ki jih lahko predlagajo politične stranke in volivci. Glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ, Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21), če ni z ZVPEP določeno drugače.
Poslanske mandate deli državna volilna komisija, ker je Slovenija za te volitve ena sama volilna enota. Potrditev mandata poslanca poteka znotraj države in tudi v evropskem parlamentu. Državni zbor potrdi izvolitev poslancev enako kot mandate svojih poslancev. Po opravljeni verifikaciji predsednik državnega zbora obvesti predsednika evropskega parlamenta o izidu volitev. Evropski parlament mora biti obveščen o vsaki spremembi stanja, tudi o morebitnem prenehanju mandata poslanca.
Varstvo volilne pravice
Proti odločitvi državneg zbora je mogoča pritožba pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Državna volilna komisija skrbi za zakonitost volitev, usklajuje delo volivlnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij ter opravlja druge naloge, skladno z Zakonom o volitvah v državni zbor.
Evropski parlament je edini organ, ki se oblikuje neposredno - z volitvami. Slovenija je z Zakonom o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP, Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 41/07 – ZVRK, 109/09, 9/14 in 59/17) uredila volilno pravico, volilni sistem, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje izida volitev.
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament razpiše Predsednik republike. Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (3. člen ZVPEP).
Poslanci iz Republike Slovenije v Evropski parlament so voljeni neposredno na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem za dobo petih let.
Volilni sistem je proporcionalen s preferenčnim glasovanjem – personalizacija volitev, pri čemer imajo volivci možnost, da vplivajo na izbiro kandidatov in ne samo na izbiro političnih strank.
Republika Slovenija v celoti predstavlja eno volilno enoto (11. člen ZVPEP).
Delitev mandatov se opravi na ravni celotne države, kjer se poslanska mesta dodelijo listam kandidatov po d'Hontovem sistemu. Zaradi uveljavljenega preferenčnega glasovanja se mandati ne delijo po vrstnem redu, kot so navedeni na kandidatni listi, temveč so s posamezne liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov, pri čemer se ti upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, ki se izračuna tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi (13. člen ZVPEP).
Volilno pravico imajo slovenski državljani, ki imajo pravico voliti poslanca državnega zbora (polnoletnost volivca, volivec je vpisan v evidenco volilne pravice, volivcu ni odvzeta volilna pravica). Volilna pravica slovenskih državljanov je enakovredna z volilno pravico državljanov članic EU.
Volilno pravico imajo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani tudi državljani držav članic EU, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (na zadnji dan, ko je še mogoče vlagati kandidature), če jim ni bila odvzeta. Za tuje državljane velja splošni pogoj, da so vpisani v volilno evidenco. Volilni pravici državljanov RS in tujih državljanov drugih držav članic sta popolnoma enakovredni ter obsegata tako aktivno kot tudi pasivno volilno pravico, državljani drugih članic torej uživajo volilno pravico pod enakimi pogoji kot slovenski državljani (10. člen ZVPEP).
Volilni postopek ni bistveno drugačen kot pri volitvah v državni zbor. Enako velja za kandidiranje, pri čemer se voli le osem poslancev, ki jih lahko predlagajo politične stranke in volivci. Glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ, Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21), če ni z ZVPEP določeno drugače.
Poslanske mandate deli državna volilna komisija, ker je Slovenija za te volitve ena sama volilna enota. Potrditev mandata poslanca poteka znotraj države in tudi v evropskem parlamentu. Državni zbor potrdi izvolitev poslancev enako kot mandate svojih poslancev. Po opravljeni verifikaciji predsednik državnega zbora obvesti predsednika evropskega parlamenta o izidu volitev. Evropski parlament mora biti obveščen o vsaki spremembi stanja, tudi o morebitnem prenehanju mandata poslanca.
Varstvo volilne pravice
Proti odločitvi državneg zbora je mogoča pritožba pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Državna volilna komisija skrbi za zakonitost volitev, usklajuje delo volivlnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij ter opravlja druge naloge, skladno z Zakonom o volitvah v državni zbor.