PROJEKT ENVIRONMENTAL APPLICABLE LAW ONLINE PLATFORM

Evropski parlament
je neposredno izvoljen zakonodajni organ Evropske unije, ki si pristojnost za sprejemanje, spreminjanje in dopolnjevanje zakonodajnih predlogov ter pristojnost za sprejemanje proračuna Evropske unije enakovredno deli s Svetom Evropske unije. Evropski parlament ima nadzorno nalogo pri delu Komisije in drugih organov EU ter ključno vlogo pri sodelovanju z nacionalnimi parlamenti držav članic EU, za kar sta, skladno z Lizbonsko pogodbo in Resolucijama o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti (2008/2120 (INI), 2013/2185(INI), ustanovljeni dve mreži za medparlamentarno sodelovanje:
- Medparlamentarna izmenjava informacij o Evropski uniji - IPEX (The platform for EU Interpaliamentary Exchange) in
- Evropski center za parlamentarne raziskave in dokumentacijo - ECPRD (European Centre for Parliamentary Research and Documentation).
Evropski parlament je eden večjih zagovornikov temeljnih človekovih pravic in demokracije v EU in zunaj meja evroobmočja, kot tudi na globalni ravni. Evropska unija pri izvajanju svojih politik in programov, skladno s Pogodbo o Evropski uniji, temelji na spoštovanju naslednjih vrednot:
Vsako leto, za izjemno delo na področju človekovih pravic, ne glede na teritorialne meje in državljanstvo, Evropska unije podeli ali posamezniku ali skupini ali organizaciji ali pa kako drugače kategoriziranemu subjektu, nagrado imenovano Saharova za svobodo misli.
Organizacijsko strukturo Evropskega parlamenta, ki deluje skladno s poslovnikom, tvorijo:
- predsednik
- poslanci
- delegacije
- politični organi so
- medskupine,
Uradni sedež Evropskega parlamenta se nahaja v Strasbourgu, vendar zasedanja potekajo tudi v Bruslju, medtem, ko sekretariat deluje v Luksemburgu.
Slika: Evropski parlament v Strasbourgu
Vir: https://www.europarl.europa.eu/slovenia/sl/do%C5%BEivi-evropo/obi%C5%A1%C4%8Dite-evropski-parlament#shadowbox/5/
Okoljska zakonodaja in Evropski parlament
Evropski parlament ima pri oblikovanju okoljske zakonodaje EU pomembno vlogo. V osmem mandatu je obravnaval zakonodajo, ki izhaja iz akcijskega načrta o krožnem gospodarstvu (o odpadkih, baterijah, izrabljenih vozilih, odlaganju odpadkov na odlagališčih itd.), podnebnih sprememb (ratifikacija Pariškega sporazuma, porazdelitev prizadevanj, obračunavanje v zvezi z rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v zavezah Unije v zvezi s podnebnimi spremembami, reforma evropskega sistema za trgovanje z emisijami itd.) in mnogo drugega.
Večkrat je tudi izrazil mnenje, da je osrednja prednostna naloga boljše izvajanje zakonodaje. V resoluciji iz leta 2013 o boljšem zagotavljanju koristi okoljskih ukrepov EU in krepitvi zaupanja z boljšim znanjem in odzivnostjo je bil kritičen do nezadovoljivega izvajanja okoljskega prava v državah članicah in izrazil več priporočil za učinkovitejše izvajanje, na primer razširjanje primerov najboljše prakse med državami članicami ter med regionalnimi in lokalnimi oblastmi. V svojem stališču o sedanjem okoljskem akcijskem programu je poudaril, da je potrebno strožje izvrševanje okoljske zakonodaje EU. Poleg tega je pozval k večji varnosti za naložbe, ki podpirajo okoljsko politiko in prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam ter k večjemu upoštevanju okoljske problematike v drugih politikah.
- Medparlamentarna izmenjava informacij o Evropski uniji - IPEX (The platform for EU Interpaliamentary Exchange) in
- Evropski center za parlamentarne raziskave in dokumentacijo - ECPRD (European Centre for Parliamentary Research and Documentation).
Evropski parlament je eden večjih zagovornikov temeljnih človekovih pravic in demokracije v EU in zunaj meja evroobmočja, kot tudi na globalni ravni. Evropska unija pri izvajanju svojih politik in programov, skladno s Pogodbo o Evropski uniji, temelji na spoštovanju naslednjih vrednot:
- spoštovanje človekovega dostojanstva,
- svoboda,
- demokracija,
- enakost,
- pravna država in
- spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
Vsako leto, za izjemno delo na področju človekovih pravic, ne glede na teritorialne meje in državljanstvo, Evropska unije podeli ali posamezniku ali skupini ali organizaciji ali pa kako drugače kategoriziranemu subjektu, nagrado imenovano Saharova za svobodo misli.
Organizacijsko strukturo Evropskega parlamenta, ki deluje skladno s poslovnikom, tvorijo:
- predsednik
je izvoljen za mandatno obdobje dveh let in pol, z možnostjo podaljšanja. Predsednik predstavlja Evropski parlament navzven, nadzira delo in razprave samega Parlamenta, zagotavlja spoštovanje poslovnika Parlamenta, podpisuje vse redno sprejete zakonodajne prepise in sprejetje proračuna.
- poslanci
so neposredno izvoljeni v 27 državah članicah Evropske unije za petletno mandatno obdobje. Evropski parlament trenutno šteje 705 poslancev. Samo število poslancev posamezne države članice je odvisno od števila prebivalstva te države. Za obdobje od 2019 – 2024 Slovenijo v Evropskem parlamentu predstavlja 8 poslancev.
- politične skupineso ustanovljene in organizirane s strani poslancev. Za ustanovitev ene politične skupine je potrebnih 23 poslancev. Vsak poslanec lahko pripada le eni politični skupini, lahko pa tudi ostane samostojen in ne pripada nobeni izmed skupin. V mandatnem obdobju od 2019-2024 je ustanovljenih 7 političnih skupin;
- odboriPoslanci so razdeljeni v specializirane stalne odbore, ki so zadolženi za pripravo plenarnih zasedanj. Stalnih odborov je 20. Posamezni odbor sestavlja od 25 do 81 poslancev skupaj s predsednikom, predsedstvom in sekretariatom. Parlament ima pravico, v kolikor se izkaže potreba po obravnavanju posebnih ali preiskovalnih vprašanj, ustavnoviti tudi začasne ali preiskovalne odbore;
- delegacije
so uradne skupine poslancev, pristojne za odnose in dialog z državami, ki niso članice EU. Evropski parlament ima več vrst delegacij:
1. delegacije v uradnih medparlamentarnih odborih,
2. delegacije v večstranskih parlamentarnih skupščinah,
3. delegacije za odnose z drugo državo ali skupino držav;
- politični organi so
1. Konferenca predsednikov; ki je odgovorna za organizacijo dela v Parlamentu (npr. dnevni red plenarnih zasedanj, sedežni red poslancev), zakonodajno načrtovanje, odnose z drugimi organi in institucijami Evropske unije in druge naloge, določene s poslovnikom. Konferenco sestavljajo Predsednik parlamenta, predsedniki političnih skupin in predstavniki samostojnih poslancev.
2. Predsedstvo je organ, ki je odgovoren za administrativne, finančne, organizacijske, kadrovske in vse druge zadeve, ki zadevajo notranje delovanje Parlamenta. Predsedstvo sestavljajo predsednik Parlamenta, 14 podpredsednikov in šest kvestorjev.
3. Kolegij kvestorjev je organ, pristojen za upravna in finančna vprašanja. Sestavlja ga šest poslancev, ki so hkrati člani predsedstva.
4. Konferenca predsednikov odborov je organ, zadolžen za utrjevanje sodelovalnih odnosov med različnimi parlamentarnimi odbori (npr. svetovanje v primeru nesoglasij glede pristojnosti med odboroma, podajanje priporočil v zvezi z delom odborov) in za druge naloge, ki sta jih na Konfrenco prenesla Predsedstvo in Konferenca predsednikov. Konferenco predsednikov odborov sestavljajo predstavniki vseh stalnih in začasnih odborov.
5. Konferenca predsednikov delegacij je telo, zadolženo za usklajevanje dela vseh 44 stalnih delegacij. Sestavljena je iz vseh predsednikov stalnih delegacij in treh odborov, ki delujejo na področju mednarodnih odnosov:
- Odbor za zunanje zadeve (AFET)
- Odbor za razvoj (DEVE)
- Odbor za mednarodno trgovino (INTA).
- medskupine,
so ustanovljene za neuradno izmenjavo mnenj o določenih zadevah in spodbujanje stikov med poslanci in civilno družbo. Medskupine, ki delujejo skladno z internimi pravili, ki jih je sprejela Konferenca predsednikov, niso parlamentarni organi, zato ne izražajo mnenja samega Parlamenta. Leta 2019 je Konferenca predsednikov odobrila naslednji seznam medskupin:
Uradni sedež Evropskega parlamenta se nahaja v Strasbourgu, vendar zasedanja potekajo tudi v Bruslju, medtem, ko sekretariat deluje v Luksemburgu.
Slika: Evropski parlament v Strasbourgu
Okoljska zakonodaja in Evropski parlament
Evropski parlament ima pri oblikovanju okoljske zakonodaje EU pomembno vlogo. V osmem mandatu je obravnaval zakonodajo, ki izhaja iz akcijskega načrta o krožnem gospodarstvu (o odpadkih, baterijah, izrabljenih vozilih, odlaganju odpadkov na odlagališčih itd.), podnebnih sprememb (ratifikacija Pariškega sporazuma, porazdelitev prizadevanj, obračunavanje v zvezi z rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v zavezah Unije v zvezi s podnebnimi spremembami, reforma evropskega sistema za trgovanje z emisijami itd.) in mnogo drugega.
Večkrat je tudi izrazil mnenje, da je osrednja prednostna naloga boljše izvajanje zakonodaje. V resoluciji iz leta 2013 o boljšem zagotavljanju koristi okoljskih ukrepov EU in krepitvi zaupanja z boljšim znanjem in odzivnostjo je bil kritičen do nezadovoljivega izvajanja okoljskega prava v državah članicah in izrazil več priporočil za učinkovitejše izvajanje, na primer razširjanje primerov najboljše prakse med državami članicami ter med regionalnimi in lokalnimi oblastmi. V svojem stališču o sedanjem okoljskem akcijskem programu je poudaril, da je potrebno strožje izvrševanje okoljske zakonodaje EU. Poleg tega je pozval k večji varnosti za naložbe, ki podpirajo okoljsko politiko in prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam ter k večjemu upoštevanju okoljske problematike v drugih politikah.