PROJEKT ENVIRONMENTAL APPLICABLE LAW ONLINE PLATFORM
Konvencije, sporazumi in drugi akti
Hrup je zvočno onesnaženje, kar definiramo kot nezaželen zvok, ki lahko negativno vpliva na okolje in kakovost življenja ljudi – na fizične, socialne in duševne funkcije človeka;
Onesnaževanje okolja s hrupom pozvročajo cestni, železniški in letalski promet ter industrijska, gradbena in druge dejavnosti, ki se izvajajo na prostem. Učinki hrupa negativno vplivajo na gospodarsko sliko – na zdravstveni sistem, vrednost nepremičnin in produktivnost delavcev.
V Evropi je napogostejši vir hrupa cestni promet, sledi hrup železniškega in letalskega prometa, več informacij o hrupu pa je dostopnih na spletišču Evropske agencije za okolje in službi, ustanovljeni za opazovanje hrupa in informacije v Evropi. Za hrup je uporabljen kazalnik Lden, ki predstavlja povprečno ravnen hurpa čez dan, večer in noč, izračunan na podlagi meritev izpostavljenosti državljana v enem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO) ima na svojem spletišču objavljene smernice pri onesnaževanju okolja s hrupom za Evropsko regijo, statistiko vplivov na ljudi in druge relevantne podatke. Mednarodni dan ozaveščanja o okoljskem hrupu beležimo vsako zadnjo sredo v aprilu.
Anima je spletna platforma, ustanovljena za reševanje in obvladovanje izzivov letalskega hrupa v Evropi. Orodje je namenjeno vsem zainteresiranim subjektom – letalskim inžinirjem, geografom, psihologom in vsem drugim strokovnjakom, kot tudi skupnostim in posameznikom. Platforma nudi mobilno aplikacijo, namenjeno oblastem in letališčem, zaradi lažjega sprejemanja politik in oblikovanja ciljev, omogoča izračun za upravljanje hrupa in indekse, nudi vpogled v raziskovalne načrte, znanstvene publikacije, novičke in še mnogo več.
Eno izmed večjih problematik pri hrupu predstavlja tudi vpliv ladijskega hrupa na morsko okolje, vključno z vplivi na morske prebivalce in zdravje ljudi, zaradi česar so bili sprejeti različni mednarodni akti:
- motnje koncentracije pri opravljanju dela, nalog, pogovoru in razmišljanju,
- motnje spanja ali počitka,
- vznemirjenost,
- poškodbe sluha,
- možnost za presnovne motnje,
- tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni,
- težave z duševim zdravjem.
Znano pa je, da sobne rastline in nasaditev zelenja v okolici objektov, kjer živimo, lahko zmanjšajo hrup v stanovanju ali hiši za 5 do 10 dB in izboljšajo počutje stanovalcev.Onesnaževanje okolja s hrupom pozvročajo cestni, železniški in letalski promet ter industrijska, gradbena in druge dejavnosti, ki se izvajajo na prostem. Učinki hrupa negativno vplivajo na gospodarsko sliko – na zdravstveni sistem, vrednost nepremičnin in produktivnost delavcev.
V Evropi je napogostejši vir hrupa cestni promet, sledi hrup železniškega in letalskega prometa, več informacij o hrupu pa je dostopnih na spletišču Evropske agencije za okolje in službi, ustanovljeni za opazovanje hrupa in informacije v Evropi. Za hrup je uporabljen kazalnik Lden, ki predstavlja povprečno ravnen hurpa čez dan, večer in noč, izračunan na podlagi meritev izpostavljenosti državljana v enem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO) ima na svojem spletišču objavljene smernice pri onesnaževanju okolja s hrupom za Evropsko regijo, statistiko vplivov na ljudi in druge relevantne podatke. Mednarodni dan ozaveščanja o okoljskem hrupu beležimo vsako zadnjo sredo v aprilu.
Anima je spletna platforma, ustanovljena za reševanje in obvladovanje izzivov letalskega hrupa v Evropi. Orodje je namenjeno vsem zainteresiranim subjektom – letalskim inžinirjem, geografom, psihologom in vsem drugim strokovnjakom, kot tudi skupnostim in posameznikom. Platforma nudi mobilno aplikacijo, namenjeno oblastem in letališčem, zaradi lažjega sprejemanja politik in oblikovanja ciljev, omogoča izračun za upravljanje hrupa in indekse, nudi vpogled v raziskovalne načrte, znanstvene publikacije, novičke in še mnogo več.
Eno izmed večjih problematik pri hrupu predstavlja tudi vpliv ladijskega hrupa na morsko okolje, vključno z vplivi na morske prebivalce in zdravje ljudi, zaradi česar so bili sprejeti različni mednarodni akti:
- Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (ang. International Convention for the Safety of Life at Sea – SOLAS),
- Konvencija o delu v pomorstvu (ang. International Labour Organization’s Maritime Labour Convention),
- Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (ang. United Nations Convention on the Law of the Sea),
- Resolucija, ki ureja najbolj občutljiva morska območja (Particularly sensitive sea area - PSSA). Med najbolj občutljiva območja uvrščamo:
· Veliki koralni greben - Great Barrier Reef, Avstralija (1990),
· The Sabana-Camagüey Archipelago, Kuba (1997),
· Malpelo Island, Kolumbija (2002),
· The sea around the Florida Keys, ZDA (2002),
· The Wadden Sea, Danska, Nemčija, Nizozemska (2002),
· Paracas National Reserve, Peru (2003),
· Western European Waters (2004),
· Extension of the existing Great Barrier Reef PSSA to include the Torres Strait (Australija, Papua Nova Gvineja) (2005),
· Kanarski otoki - Canary Islands, Španija (2005),
· The Galapagos Archipelago, Ekvador (2005),
· The Baltic Sea area, Danska, Estonija, Finska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska and Švedska (2005),
· The Papahānaumokuākea Marine National Monument, ZDA (2007),
· The Strait of Bonifacio, Francija and Italija (2011),
· The Saba Bank, Severovzhodno karibsko območje Kraljevine Nizozemske (2012),
· Extension of Great Barrier Reef in Torres Strait to encompass the south-west part of the Coral Sea (2015),
· The Jomard Entrance, Papua Nova Gvineja (2016),
· Tubbataha Reefs Natural Park, the Sulu Sea, Filipini (2017).
Slika: Vpliv ladijskega hrupa na podmorski svet in rešitve za zmanjšanje hrupa
Vir: https://www.portvancouver.com/wp-content/uploads/2016/04/ECHO-Program-Underwater-Noise-Infographic-April-2016.pdf
Poglabljanje morskega, nastanek odpadnega materiala pri tem in vse druge človeške aktivnosti, vezane na odlaganje odpadkov so urejene s Konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi (ang. Convention on the Prevention of Marine Pollution by Dumping of Wastes and Other Matter 1972 – London Convention).
Slika: Vpliv ladijskega hrupa na podmorski svet in rešitve za zmanjšanje hrupa
Vir: https://www.portvancouver.com/wp-content/uploads/2016/04/ECHO-Program-Underwater-Noise-Infographic-April-2016.pdfPoglabljanje morskega, nastanek odpadnega materiala pri tem in vse druge človeške aktivnosti, vezane na odlaganje odpadkov so urejene s Konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi (ang. Convention on the Prevention of Marine Pollution by Dumping of Wastes and Other Matter 1972 – London Convention).