PROJEKT ENVIRONMENTAL APPLICABLE LAW ONLINE PLATFORM

Konvencije, sporazumi in drugi akti
Za jedrsko varnost so poleg nacionalnih regulativnih organov, seveda odgovorni imetniki dovoljenj (operaterji) za jedrske objekte. Pojmovnik jedrske tehnike in varstva pred sevanji iz leta 2012 jedrski objekt pojmuje kot objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visokoradioaktivnih odpadkov, in objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko- ali srednjeradioaktivnih odpadkov. V Sloveniji imamo tri jedrske objekte: Nuklearna elektrarna Krško, Raziskovalni reaktor z vročo celico v Podgorici in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju. V Pojmovniku pa najdemo tudi posebni definiciji za sevalne objekte in manj pomembne sevalne objekte. Pod sevalni objekt v Sloveniji spada odlagališče hidrometalurške jalovine v Boršu, pod manj pomembne sevalne objekte pa poslovno proizovdni skladiščni objekt Steris in linearni pospeševalnik v Luki Koper.
Radioaktivni odpadki so posebna vrsta nevarnih odpakov, gre za snovi, predmete in opremo, ki niso predvideni za nadaljno uporabo, njihova glavna značilnost pa je ionizirajoče sevanje, večje od zakonsko predpisane meje. Radiaktivni odpadki se med seboj razlikujejo glede na vrsto in koncentracijo vsebovanih radioaktivnih elementov, agregatno stanje, stopnjo radiaktivnosti (nizko, srednje, visoko), razpolovno dobo vsebovanih elementov, količino oddane toplote in druge morebitne lastnosti. Radioaktivni odpadki nastajajo:
Za jedrsko varnost je na mednarodni ravni pristojna Mednarodna agencija za atomsko energijo (ang. International Atomic Energy Agency).
Stanje jedrskih elektrarn v letu 2002 v Evropi prikazuje spodnja slika.
Vir: https://arhiv.djs.si/mmg/pdf/atlas/Atlas27.pdf
Podatki iz leta 2020 kažejo, da imamo v Evropi kar 176 jedrskih elektrarn.
Vir: https://www.euronuclear.org/glossary/nuclear-power-plants-in-europe/
Najpomembnejše mednarodne konvencije, ki urejajo področje jedrskih zadev so:
- Konvencija o jedrski varnosti (ang. The Convention on Nuclear Safety - CNS),
- Konvencija o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah (ang. Convention on Early Notification of a Nuclear Accident),
- Konvencija o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti (ang. Convention on Assistance in the Case of a Nuclear Accident or Radiological Emergency),
- Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Joint Convention on the Safety of Spent Fuel Management and on the Safety of Radioactive Waste Management),
- Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (ang. Nuclear Non-proliferation Treaty – NPT),
- Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov (ang. Convention on the Physical Protection of Nuclear Material and Nuclear Facilities),
- Konvencija o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije (ang. Convention on third party liability in the field of Nuclear Energy),
- Pariška konvencija s protokoli in Bruseljska dopolnilna konvencija.
Radioaktivni odpadki so posebna vrsta nevarnih odpakov, gre za snovi, predmete in opremo, ki niso predvideni za nadaljno uporabo, njihova glavna značilnost pa je ionizirajoče sevanje, večje od zakonsko predpisane meje. Radiaktivni odpadki se med seboj razlikujejo glede na vrsto in koncentracijo vsebovanih radioaktivnih elementov, agregatno stanje, stopnjo radiaktivnosti (nizko, srednje, visoko), razpolovno dobo vsebovanih elementov, količino oddane toplote in druge morebitne lastnosti. Radioaktivni odpadki nastajajo:
- v jedrskih elektrarnah pri proizvodnji električne energije,
- v medicinski dejavnosti,
- v indrustriji,
- pri raziskavah.
Slovenija je članica evropskega konzorcija za razvoj fuzijske energije EUROfusion. EUROfusion podpira in financira dejavnosti raziskav fuzije v imenu Evropske komisije oziroma programa Euratom.Za jedrsko varnost je na mednarodni ravni pristojna Mednarodna agencija za atomsko energijo (ang. International Atomic Energy Agency).
Stanje jedrskih elektrarn v letu 2002 v Evropi prikazuje spodnja slika.
Podatki iz leta 2020 kažejo, da imamo v Evropi kar 176 jedrskih elektrarn.

Najpomembnejše mednarodne konvencije, ki urejajo področje jedrskih zadev so:
- Konvencija o jedrski varnosti (ang. The Convention on Nuclear Safety - CNS),
- Konvencija o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah (ang. Convention on Early Notification of a Nuclear Accident),
- Konvencija o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti (ang. Convention on Assistance in the Case of a Nuclear Accident or Radiological Emergency),
- Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (Joint Convention on the Safety of Spent Fuel Management and on the Safety of Radioactive Waste Management),
- Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (ang. Nuclear Non-proliferation Treaty – NPT),
- Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala in jedrskih objektov (ang. Convention on the Physical Protection of Nuclear Material and Nuclear Facilities),
- Konvencija o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije (ang. Convention on third party liability in the field of Nuclear Energy),
- Pariška konvencija s protokoli in Bruseljska dopolnilna konvencija.