PROJEKT ENVIRONMENTAL APPLICABLE LAW ONLINE PLATFORM
Konvencije, sporazumi in drugi akti
Biotska raznovrstnost/biotska pestrost/biološka raznovrstnost/biodiverziteta pomeni raznolikost vseh oblik življenja ne glede na okolje in pestrost med vrstami, samih vrst (genska pestrost) ter pestrost ekosistemov.
Najpomembnejši mednarodni dokument kot odziv na izgubljanje biotske raznovrstnosti je Konvencija o biološki raznovrstnosti, v kateri so začrtani trije glavni cilji:
Konvencijo o biološki raznovrstnosti dopolnjujeta še Kartagenski protokol o biološki varnosti in Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe.
Evropska unija je podpisnica:
EU je tudi podpisnica regionalnih konvencij:
Najpomembnejši mednarodni dokument kot odziv na izgubljanje biotske raznovrstnosti je Konvencija o biološki raznovrstnosti, v kateri so začrtani trije glavni cilji:
- ohranitev biološke raznovrstnosti na Zemlji;
- trajnostna raba sestavin biološke raznovrstnosti;
- pravična in nepristranska delitev koristi, nastalih pri izkoriščanju genskih virov.
Konvencijo o biološki raznovrstnosti dopolnjujeta še Kartagenski protokol o biološki varnosti in Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe.
Evropska unija je podpisnica:
· Ramsarske konvencije o zaščiti mokrišč,
· Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES),
· Bonske konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali,
· Bernske konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov,
· konvencije iz Ria de Janeira.
Izjemno pomemben je tudi Pariški sporazum, ki med zastavljene cilje umešča zagotovitev celovitosti vseh ekosistemov in varstvo biotske raznovrstnosti ter poudarja vlogo sektorja rabe zemljišč pri doseganju dolgoročnih ciljev blažitve podnebnih sprememb.EU je tudi podpisnica regionalnih konvencij:
· Helsinške konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltika,
· Barcelonske konvencije o Sredozemskem morju,
· Konvencije o varstvu Alp,
· Aarhuške konvencije.
Pomembne akte predstavljajo tudi protokoli kot so Protokol o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju in Dopolnilni protokol iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti ter pogodbe kot so Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (ang. International Treaty on Plant Genetic Resources for Food and Agriculture).