PROJEKT ENVIRONMENTAL APPLICABLE LAW ONLINE PLATFORM
Konvencije, sporazumi in drugi akti
Ženevska Konvencija o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (Convention on long-range transboundary air pollution - CLRTAP) iz leta 1979 je ena najpomembnejših konvencij na področju mednarodne ureditve onesnaževanja zraka. Konvencijo je danes ratifirciralo že 51 držav, med njimi so tudi vse države članice EU. V okviru konvencije so nastajali posamezni protokoli, kot so:
Več informacij o politiki onesnaževanja zraka je dostopnih na spletišču Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (The United Nations Economic Commission for Europe - UNECE).
Slovenija je podpisnica Stocholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (original angleški tekst konvencije). To so kemikalije, ki se uporabljajo v kmetijstvu in industriji, nastajajo pa tudi kot so-produkt pri sežigu. Obstojna organska onesnaževala so izjemnega poimena zaradi svojih lastnosti:
Slovenija redno vodi evidence in poroča
- Evropski komisiji:
- Sekretariatu konvencije CLRTAP:
- Sekretariatu Stokholmske konvencije:
Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo podpisale Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija, Švica in EU ter se tako zavezale k oblikovanju skupne in enotne čezmejne politike trajnostnega razvoja gorskega območja. Pogodba je sestavljena iz glavnega okvirja in osmih protokolov:
Javnost lahko dostopa do najnovejših informacij poročila o kakovosti zraka v Alpah.
Na spletišču Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization - WHO) so objavljena nanovejša priporočila, vezana na kakovost zraka.
Več informacij o politiki onesnaževanja zraka je dostopnih na spletišču Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (The United Nations Economic Commission for Europe - UNECE).
Slovenija je podpisnica Stocholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (original angleški tekst konvencije). To so kemikalije, ki se uporabljajo v kmetijstvu in industriji, nastajajo pa tudi kot so-produkt pri sežigu. Obstojna organska onesnaževala so izjemnega poimena zaradi svojih lastnosti:
- izjemna strupenost,
- težka razgradljivost,
- dolga obstojnosti,
- zmožnost prenašanja v okolje čez mednarodne meje, daleč od kraja izpusta ali nastanka,
- bioakumulacija v vseh živih bitjih preko dihanja, prehranjevanja in pitja.
Slovenija redno vodi evidence in poroča
- Evropski komisiji:
- Sekretariatu konvencije CLRTAP:
- Sekretariatu Stokholmske konvencije:
Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo podpisale Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija, Švica in EU ter se tako zavezale k oblikovanju skupne in enotne čezmejne politike trajnostnega razvoja gorskega območja. Pogodba je sestavljena iz glavnega okvirja in osmih protokolov:
Javnost lahko dostopa do najnovejših informacij poročila o kakovosti zraka v Alpah.
Na spletišču Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization - WHO) so objavljena nanovejša priporočila, vezana na kakovost zraka.