PROJEKT ENVIRONMENTAL APPLICABLE LAW ONLINE PLATFORM
Evropska državljanska pobuda
je orodje, namenjeno vsem državljanom EU, ki želijo aktivno sooblikovati politike EU in vseevropska vprašanja. Orodje participativne demokracije, uvedeno leta 2012 na podlagi Lizbonske pogodbe, konkretizirano pa z Uredbo o evropski državljanski pobudi (2019/788), se nanaša na pravico zahtevati od Evropske komisije, da oblikuje zakonodajni predlog iz področja za katerega je pristojna.
V okviru Evropske državljanske pobude lahko državljan EU nastopa v vlogi:
Vir: https://europa.eu/citizens-initiative/how-it-works_sl
I. Ustanovitev odbora državljanov
Skupina organizatorjev ustanovi t. i. odbor državljanov, sestavljen iz vsaj četrtine državljanov članic EU (trenutno je 27 članic EU, kar v izračunu na četrtine pomeni vsaj 7 državljanov EU), ki:
- so fizične osebe,
- imajo volilno pravico na volitvah v Evropski parlament v svoji državi (18 let v vseh državah članicah EU, z izjemo Avstrije, Malte, Estonije – 16 let, Grčija – 17 let),
- niso poslanci Evropskega parlamenta,
- niso pravne osebe (pravne osebe so lahko zgolj podpisnice pobude ali pa se pravna oseba, skladno z nacionalno zakonodajo, ustanovi zgolj za namen vodenja pobude) in
- imajo prebivališče v najmanj 7 različnih državah EU (po izračunu na četrtine).
Organizatorji imajo lahko isto (ali različno) državljanstvo, pomembna pa je država njihovega prebivališča. Primer: 7 fizičnih oseb z volilno pravico, vsi s slovenskim državljanstvom, vendar vsak od njih ima prebivališče v drugi državi članici EU. Skupino organizatorjev ne more sestavljati subjekt iz tretje države. Organizatorji lahko sodelujejo v več različnih pobudah – ni omejitev.
Izbereta se kontaktni osebi odbora državljanov (predstavnik in namestnik), ki skrbita za komunikacijo in korespodenco med odborom državljanov in Evropsko komisijo. Kontakni osebi sta lahko del skupine organizatorjev – odbora državljanov, ni pa nujno. V slednjem primeru predstavljata dve dodatni osebi (7 obveznih članov skupine organizatorjev + 2 dodatna člana kot kontaktni osebi).
Na forumu evropske državljanske pobude je možno (brez kakršne koli registracije ali prijave) dostopati do informacij o praktičnih in tehničnih nasvetih glede pobude:
- nasveti za zbiranje podpisov,
- nasveti za pripravo in predložitev pobude,
- smernice za iskanje partnerjev pobude,
- nasveti za upešno kampanjo pobude,
- nasveti za zbiranje finančnih sredstev glede pobude,
- zgodbe o uspehu.
Potencialnim organizatorjem Evropskih državljanskih pobud je na voljo tudi prilagojeno in neodvisno pravno svetovanje v vseh uradnih jezikih EU. Zainteresirani (ki morajo biti registrirani na spletišču) pošljejo izpolnjen spletni obrazec, odgovor pa prejmejo v osmih delovnih dneh. Pravno svetovanje se lahko nanaša oceno o tem:
- ali že obstaja zakonodaja EU o zadevi, ki jo obravnava osnutek pobude,
- ali osnutek pobude lahko izpolni merila za registracijo,
- ali osnutek vaše pobude sodi izven okvira pristojnosti Komisije,
- katere določbe Pogodbe Komisiji podeljujejo pristojnosti za katere je odgovorna,
- ali so drugi organizatorji že zahtevali registracijo podobnih ali skoraj enakih pobud v preteklosti ter ali so pri tem bili uspešni ali ne, itd.
V okviru svetovanja o kampanji in/ali zbiranju sredstev se lahko ocenijo:
- vaša obstoječa omrežja,
- baza prostovoljcev,
- človeški in finančni viri,
- komunikacijske strategije,
- dostop do finančnih sredstev itn.
Pravno svetovanje se ne nanaša na pripravo osnutkov predloga pobude, kot tudi ne na podporo pri izvedbi promocijske kampanje pobude ali pri zbiranju finančnih sredstev. Komisija nudi podporo zgolj v obliki neodvisnega pravnega svetovanja in z brezplačnim, tehnično ustreznim in varnim sistemom za zbiranje podpisov.
II. Priprava in prijava predloga državljanske pobude
Predlog državljanske pobude, ki:
- ni žaljive, neresne in provokativne narave ter
- se ne nanaša na spremembo Pogodb EU, ampak zgolj na predlog zakonodajnega akta za izvajanje Pogodb EU,
- je lahko tudi nasproten neki drugi že prijavljeni pobudi (ni pa nujno),
- je lahko tudi že večkrat predlagan s strani organizatorjev (ni pa nujno),
- je skladen z vrednotami EU, določenimi v 2. členu Pogodbe o EU in pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah,
- je v okviru pooblastil in pristojnosti Evropske komisije,
mora odbor državljanov spletno registrirati v enem izmed uradnih jezikov EU.
Ob prvem dostopu spletišča je potrebno ustvariti nov uporabniški račun, kasneje ob vsakem ponovnem dostopu pa uporabljamo zgolj razdelek prijava (log in).
Nato je treba na spletišču za organizatorje Evropske državljanske pobude prijaviti predlog. Podatki se vnesejo v spletni obrazec. Obvezne sestavine predloga so:
Neobvezno pa se lahko predloži tudi:
Predlog se nato predloži Evropski komisiji, ki odloči o ustreznosti predloga (izpolnjevanje osnovnih pogojev, pravnih meril, pristojnost Komisije). Komisija odloči o predlogu državljanske pobude (odobritev, delna odobritev ali zavrnitev):
Zoper odločitev Komisije o zavrnitvi ali o delni prijavi pobude, imajo organizatorji pobude možnost uporabiti pravna in zunajsodna sredstva – Sodišče EU ali pritožba evropskemu varuhu človekovih pravic. Na spletišču pa je na voljo tudi vpogled v zavrnjene prijavne pobude. Spletišče ponuja tudi možnost naročila na bilten.
III. Zbiranje podpisov
Evropsko državljansko pobudo mora podpisati vsaj milijon državljanov EU (priporoča se vsaj 10 % več od milijona, zaradi morebitinih neveljavnih podpisov) v roku dvanajst mesecev od pozitivno potrjenega predloga državljanske pobude s strani Komisije, ob tem, da je za vsako državo članico EU predpisano najmanjše število podpisnikov.
Najmanjše število podpisnikov iz države članice EU mora biti enako izvoljenemu številu poslancev Evropskega parlamenta te države članice EU, pomnoženemu s 750. Kraj podpisa podpisnika pobude ni pravno relevanten. Podpisi se lahko zbirajo v elektronski ali pisni obliki. Elektronsko obliko za zbiranje podpisov brezplačno, ustrezno tehnično in varnostno zagotavlja Evropska komisija. V nekaterih državah članicah EU se poleg podpisov morajo zbirati tudi nekateri drugi podatki (naslov, državljanstvo, itd.).
Z zbiranjem podpisov je treba začeti najkasneje v roku 6 mesecev po prijavi pobude oziroma po odobritvi s strani Evropske komisije. Komisijo je treba obvestiti vsaj deset delovnih dni pred izbranim datumom zbiranja podpisov, zato da lahko ta v spletnem registru objavi začetni in končni datum zbiranja podpisov. Zbiranje podpisov traja največ eno leto, lahko tudi manj, če se doseže predpisano minimalno število podpisov. Zbiranje podpisov mora potekati na obveznih predpisanih posebnih obrazcih, ki so dostopni v Prilogi III. v Uredbi o evropski državljanski pobudi. Obrazci se uporabijo glede na državljanstvo podpisnikov, kar pomeni, da mora en obrazec vsebovati vse podpisnike iz iste države EU. Obrazec za zbiranje podpisov je lahko v kateremkoli uradnem jeziku EU, ni vezan na jezik podpisnika.
Organizatorji uporabijo le en sistem zbiranja podpisov – ali brezplačni sistem Komisije ali lasten, individualni sistem. V primeru uporabe sistema Komisije, je potrebno s Komisijo skleniti sporazum o skupnem upravljanju podatkov. V primeru lastnega, individualnega sistema, ki mora ustrezati pravilom Uredbe o tehničnih specifikacijah za individualne sisteme spletnega zbiranja (2019/1799), je potrebno sistem dati v potrditev organom, ki so pristojni za potrjevanje individualnih sistemov zbiranja. V Sloveniji je organ potrjevanja Ministrstvo za javno upravo. V kolikor Ministrstvo v roku enega meseca ne izda potrdila o potrditvi sistema, lahko organizatorji uporabijo razpoložljiva nacionalna pravna sredstva, pritožba pa se, zaradi kršitve prava EU, lahko vloži tudi pri Komisiji.
Kot podporniki pobude lahko podpišemo izjavo o podpori v spletni ali fizični obliki. Pobude, ki so trenutno na voljo za izražanje podpore so predstavljene v spletni bazi.
Subjekt, ki s svojim podpisom izraža podporo pobudi, mora dosegati predpisano starostno mejo in ne rabi biti vpisan v volilni imenik. Osebe z dvojnim državljanstvom, izberejo pri izražanju podpore pobudi le eno državljanstvo in pobudo lahko podprejo zgolj enkrat. Pobudo lahko podprejo osebe, ki so državljani EU, četudi ne živijo na območju EU. Podatki, ki jih morajo podpisniki predložiti v izjavi o podpori, se razlikujejo od države do države (glej tabelo spodaj). Podatki, ki jih morajo podpisniki predložiti v izjavi o podpori, se razlikujejo od države do države (glej tabelo spodaj).
Tabela: Zahteve pri navedbi podatkov podpisnikov pobude - po posameznih državah EU
Vir: https://europa.eu/citizens-initiative/data-requirements_sl
Organizatorji pobude morajo pri zbiranju podpisov, skladno z zakonodajo o varstvu podatkov, obdelovati podatke zgolj za namen pobude. Organizatorji pobude so upravljavci podatkov, zato so odgovorni za kršenje pravil o varstv podatkov in vso nastalo ter povzočeno škodo. Organizatorji glede varstva osebnih podatkov upoštevajo:
IV. Preverjanje izjav o podpori
Po doseženem cilju – vsaj milijon zbranih podpisov (zaradi morebitnih neveljavnih podpisov, se jih priporoča zbrati vsaj 10 % več), se podpisi v roku treh mesecev predložijo v preverbo veljavnosti in potrditev vsaki izmed zadevnih držav članic EU. V Sloveniji je organ preverjanja in potrjevanja podpisov Ministrstvo za notranje zadeve. Nacionalni organ potrjevanja in preverjanja podpisov ima dolžnost, da v roku treh mesecev od prejema zahteve za potrditev veljavnosti izda potrdila, sicer imajo organizatorji pobude na voljo razpoložljiva nacionalna pravna sredstva, zaradi kršitve prava EU pa lahko vložijo pritožbo tudi pri Komisiji.
V kolikor so se podpisi zbirali elektronsko, jih je treba poslati Ministrstvu za notranje zadeve skladno s predpisano elektronsko shemo. Če pa so se podpisi zbirali v okviru sistema Komisije, bo Komisija tista, ki bo posredovala podpise nacionalnemu organu za preverjanje podpisov.
Sistem Komisije za prenos datotek (zbranih izjav o podpori v papirnati in elektronski obliki) je možno uporabiti tudi, če smo za samo zbiranje podpore uporabili svoj lasten, individualni sistem.
V. Prijava in predložitev veljavne pobude Evropski komisiji
Ko nacionalni organ za preverjanje podpisov (v Sloveniji – Ministrstvo za notranje zadeve) izda potrdila o preverbi in veljavnosti podpisov, morajo organizatorji v roku treh mesecev podati pobudo Komisiji. Komisiji se preko spletišča za organizatorje ne prilaga vseh milijon (ali več) zbranih podpisov, ampak zgolj kopije potrdil o veljavnosti podpisov, skupaj z obrazcem za predložitev. Komisija o prijavljeni pobudi obvesti Evropski parlament, Svet EU, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij in vse nacionalne parlamente v EU.
V roku enega meseca od prijavljene pobude, se organizira sestanek med Komisijo in organizatorji pobude, kjer se odvije argumentiran diskurz o vsebini pobude.
VI. Evropska komisija bo odbor državljanov obvestila o nadaljnem poteku zadeve, vse pa bo tudi transparetno in javno objavljeno. Komisija se je dolžna v roku šestih mesecev odzvati na veljavno pobudo.
Komisija ni obvezna predlagati zakonodajo, ki jo zasleduje državljanska pobuda. V kolikor pa se odloči, da bo predlagala zakonodajo, mora predlog slediti predpisanemu zakonodajnemu postopku. Da bi postal veljaven, ga morata preučiti in nato sprejeti Evropski parlament in Svet EU, v določenih primerih samo Svet.
V kolikor se Evropska komisija odloči, da ne bo ukrepala na podlagi prijavljene pobude (zakonodaje ne bo predlagala), organizatorji pobude nimajo na voljo nobenih pravnih sredstev. Predlog pobude je Komisija dolžna preučiti, ne pa tudi ukrepati na njeni podlagi. Komisija mora slednje (svoje neukrepanje) tudi obrazložiti.
Organizatorji in Komisija (oba imata status upravljavca podatkov) morajo uničiti vse podpisane izjave pobude in njene kopije, do zgodnejšega od naslednjih rokov:
Če organizatorji umaknejo svojo pobudo, je treba izjave in kopije uničiti v enem mesecu po umiku.
Vse zapise elektronskih naslovov so organizatorji in Komisija dolžni uničiti:
Razlike med peticijo in evropsko državljansko pobudo prikazuje spodnja tabela:
Tabela: Razlike med peticijo in evropsko državljansko pobudo
Vir: https://europa.eu/citizens-initiative/faq_sl
V okviru Evropske državljanske pobude lahko državljan EU nastopa v vlogi:
- organizatorja pobude (organiziranje pobude, komunikacija s pristojnimi in javnostjo, promocija pobude, zbiranje podpisov) ali
- podpornika pobude (izražanje podpore pobudi s podpisom) ali
- opazovalca (podajanje pripomb in ugotovitev organizatorjem pobude, medijem, EU).
Slika: Zaporedje postopka evropske državljanske pobude Vir: https://europa.eu/citizens-initiative/how-it-works_slI. Ustanovitev odbora državljanov
Skupina organizatorjev ustanovi t. i. odbor državljanov, sestavljen iz vsaj četrtine državljanov članic EU (trenutno je 27 članic EU, kar v izračunu na četrtine pomeni vsaj 7 državljanov EU), ki:
- so fizične osebe,
- imajo volilno pravico na volitvah v Evropski parlament v svoji državi (18 let v vseh državah članicah EU, z izjemo Avstrije, Malte, Estonije – 16 let, Grčija – 17 let),
- niso poslanci Evropskega parlamenta,
- niso pravne osebe (pravne osebe so lahko zgolj podpisnice pobude ali pa se pravna oseba, skladno z nacionalno zakonodajo, ustanovi zgolj za namen vodenja pobude) in
- imajo prebivališče v najmanj 7 različnih državah EU (po izračunu na četrtine).
Organizatorji imajo lahko isto (ali različno) državljanstvo, pomembna pa je država njihovega prebivališča. Primer: 7 fizičnih oseb z volilno pravico, vsi s slovenskim državljanstvom, vendar vsak od njih ima prebivališče v drugi državi članici EU. Skupino organizatorjev ne more sestavljati subjekt iz tretje države. Organizatorji lahko sodelujejo v več različnih pobudah – ni omejitev.
Izbereta se kontaktni osebi odbora državljanov (predstavnik in namestnik), ki skrbita za komunikacijo in korespodenco med odborom državljanov in Evropsko komisijo. Kontakni osebi sta lahko del skupine organizatorjev – odbora državljanov, ni pa nujno. V slednjem primeru predstavljata dve dodatni osebi (7 obveznih članov skupine organizatorjev + 2 dodatna člana kot kontaktni osebi).
Na forumu evropske državljanske pobude je možno (brez kakršne koli registracije ali prijave) dostopati do informacij o praktičnih in tehničnih nasvetih glede pobude:
- nasveti za zbiranje podpisov,
- nasveti za pripravo in predložitev pobude,
- smernice za iskanje partnerjev pobude,
- nasveti za upešno kampanjo pobude,
- nasveti za zbiranje finančnih sredstev glede pobude,
- zgodbe o uspehu.
Potencialnim organizatorjem Evropskih državljanskih pobud je na voljo tudi prilagojeno in neodvisno pravno svetovanje v vseh uradnih jezikih EU. Zainteresirani (ki morajo biti registrirani na spletišču) pošljejo izpolnjen spletni obrazec, odgovor pa prejmejo v osmih delovnih dneh. Pravno svetovanje se lahko nanaša oceno o tem:
- ali že obstaja zakonodaja EU o zadevi, ki jo obravnava osnutek pobude,
- ali osnutek pobude lahko izpolni merila za registracijo,
- ali osnutek vaše pobude sodi izven okvira pristojnosti Komisije,
- katere določbe Pogodbe Komisiji podeljujejo pristojnosti za katere je odgovorna,
- ali so drugi organizatorji že zahtevali registracijo podobnih ali skoraj enakih pobud v preteklosti ter ali so pri tem bili uspešni ali ne, itd.
V okviru svetovanja o kampanji in/ali zbiranju sredstev se lahko ocenijo:
- vaša obstoječa omrežja,
- baza prostovoljcev,
- človeški in finančni viri,
- komunikacijske strategije,
- dostop do finančnih sredstev itn.
Pravno svetovanje se ne nanaša na pripravo osnutkov predloga pobude, kot tudi ne na podporo pri izvedbi promocijske kampanje pobude ali pri zbiranju finančnih sredstev. Komisija nudi podporo zgolj v obliki neodvisnega pravnega svetovanja in z brezplačnim, tehnično ustreznim in varnim sistemom za zbiranje podpisov.
II. Priprava in prijava predloga državljanske pobude
Predlog državljanske pobude, ki:
- ni žaljive, neresne in provokativne narave ter
- se ne nanaša na spremembo Pogodb EU, ampak zgolj na predlog zakonodajnega akta za izvajanje Pogodb EU,
- je lahko tudi nasproten neki drugi že prijavljeni pobudi (ni pa nujno),
- je lahko tudi že večkrat predlagan s strani organizatorjev (ni pa nujno),
- je skladen z vrednotami EU, določenimi v 2. členu Pogodbe o EU in pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah,
- je v okviru pooblastil in pristojnosti Evropske komisije,
mora odbor državljanov spletno registrirati v enem izmed uradnih jezikov EU.
Ob prvem dostopu spletišča je potrebno ustvariti nov uporabniški račun, kasneje ob vsakem ponovnem dostopu pa uporabljamo zgolj razdelek prijava (log in).
Nato je treba na spletišču za organizatorje Evropske državljanske pobude prijaviti predlog. Podatki se vnesejo v spletni obrazec. Obvezne sestavine predloga so:
- polna imena in priimke, poštne naslove, državljanstva in datume rojstva sedmih članov skupine, ki prebivajo v sedmih različnih državah članicah EU,
- v primeru predstavnika in namestnika enake osebne podatke ter njihove elektronske naslove in telefonske številke,
- predstavnik in namestnik sta lahko del navedenih sedmih članov skupine (ki prebivajo v sedmih različnih državah) ali dva dodatna člana skupine,
- dokumente, ki dokazujejo navedena polna imena in priimke, poštne naslove, državljanstva in datume rojstva vsakega od sedmih članov skupine ter predstavnika in namestnika, če nista del sedmih članov skupine,
- imena in priimke drugih članov skupine,
- naziv pobude (največ 100 znakov brez presledkov),
- cilje pobude (največ 1 100 znakov brez presledkov),
- člene Pogodbe, za katere kot organizatorji menite, da so relevantni za predlagano pobudo
- vse vire financiranja in podpore (znane v času prijave), ki presegajo 500 evrov na sponzorja,
- če je ustrezno, dokumente, ki dokazujejo, da je bila za vodenje pobude ustanovljena pravna oseba in da je predstavnik skupine pooblaščen, da deluje v njenem imenu.
Neobvezno pa se lahko predloži tudi:
- naslov spletnega mesta, ki gosti pobudo, če obstaja (največ 100 znakov);
- priloga, v kateri se navede več podrobnosti o vsebini, ciljih in ozadju pobude (največ 5 000 znakov brez presledkov);
- dodatne informacije (dokument v obliki DOC, DOCX, XLS, XLSX se naloži na spletno stran, največ 5 MB);
- osnutek pravnega akta, ki obravnava tematiko (dokument v obliki DOC, DOCX, XLS, XLSX se naloži na spletno stran, največ 5 MB);
- logotip ali slika pobude (v obliki JPG, JPEG, BMP, največ 250 KB).
Predlog se nato predloži Evropski komisiji, ki odloči o ustreznosti predloga (izpolnjevanje osnovnih pogojev, pravnih meril, pristojnost Komisije). Komisija odloči o predlogu državljanske pobude (odobritev, delna odobritev ali zavrnitev):
- v roku dveh mesecev ali
- v roku 1 meseca, če predlog izpolnjuje vse pogoje, a ne spada na področje, za katero je Komisija pristojna. Komisija takrat pozove organizatorje pobude, da predlog ustrezno spremeni v roku 2 mesecev. Če organizatorji pobude predlog v odprtem roku ustrezno spremenijo, bo Komisija podala svojo odločitev v roku 1 meseca (celoten postopek traja 4 mesece).
Zoper odločitev Komisije o zavrnitvi ali o delni prijavi pobude, imajo organizatorji pobude možnost uporabiti pravna in zunajsodna sredstva – Sodišče EU ali pritožba evropskemu varuhu človekovih pravic. Na spletišču pa je na voljo tudi vpogled v zavrnjene prijavne pobude. Spletišče ponuja tudi možnost naročila na bilten.
III. Zbiranje podpisov
Evropsko državljansko pobudo mora podpisati vsaj milijon državljanov EU (priporoča se vsaj 10 % več od milijona, zaradi morebitinih neveljavnih podpisov) v roku dvanajst mesecev od pozitivno potrjenega predloga državljanske pobude s strani Komisije, ob tem, da je za vsako državo članico EU predpisano najmanjše število podpisnikov.
Najmanjše število podpisnikov iz države članice EU mora biti enako izvoljenemu številu poslancev Evropskega parlamenta te države članice EU, pomnoženemu s 750. Kraj podpisa podpisnika pobude ni pravno relevanten. Podpisi se lahko zbirajo v elektronski ali pisni obliki. Elektronsko obliko za zbiranje podpisov brezplačno, ustrezno tehnično in varnostno zagotavlja Evropska komisija. V nekaterih državah članicah EU se poleg podpisov morajo zbirati tudi nekateri drugi podatki (naslov, državljanstvo, itd.).
Z zbiranjem podpisov je treba začeti najkasneje v roku 6 mesecev po prijavi pobude oziroma po odobritvi s strani Evropske komisije. Komisijo je treba obvestiti vsaj deset delovnih dni pred izbranim datumom zbiranja podpisov, zato da lahko ta v spletnem registru objavi začetni in končni datum zbiranja podpisov. Zbiranje podpisov traja največ eno leto, lahko tudi manj, če se doseže predpisano minimalno število podpisov. Zbiranje podpisov mora potekati na obveznih predpisanih posebnih obrazcih, ki so dostopni v Prilogi III. v Uredbi o evropski državljanski pobudi. Obrazci se uporabijo glede na državljanstvo podpisnikov, kar pomeni, da mora en obrazec vsebovati vse podpisnike iz iste države EU. Obrazec za zbiranje podpisov je lahko v kateremkoli uradnem jeziku EU, ni vezan na jezik podpisnika.
Organizatorji uporabijo le en sistem zbiranja podpisov – ali brezplačni sistem Komisije ali lasten, individualni sistem. V primeru uporabe sistema Komisije, je potrebno s Komisijo skleniti sporazum o skupnem upravljanju podatkov. V primeru lastnega, individualnega sistema, ki mora ustrezati pravilom Uredbe o tehničnih specifikacijah za individualne sisteme spletnega zbiranja (2019/1799), je potrebno sistem dati v potrditev organom, ki so pristojni za potrjevanje individualnih sistemov zbiranja. V Sloveniji je organ potrjevanja Ministrstvo za javno upravo. V kolikor Ministrstvo v roku enega meseca ne izda potrdila o potrditvi sistema, lahko organizatorji uporabijo razpoložljiva nacionalna pravna sredstva, pritožba pa se, zaradi kršitve prava EU, lahko vloži tudi pri Komisiji.
Kot podporniki pobude lahko podpišemo izjavo o podpori v spletni ali fizični obliki. Pobude, ki so trenutno na voljo za izražanje podpore so predstavljene v spletni bazi.
Subjekt, ki s svojim podpisom izraža podporo pobudi, mora dosegati predpisano starostno mejo in ne rabi biti vpisan v volilni imenik. Osebe z dvojnim državljanstvom, izberejo pri izražanju podpore pobudi le eno državljanstvo in pobudo lahko podprejo zgolj enkrat. Pobudo lahko podprejo osebe, ki so državljani EU, četudi ne živijo na območju EU. Podatki, ki jih morajo podpisniki predložiti v izjavi o podpori, se razlikujejo od države do države (glej tabelo spodaj). Podatki, ki jih morajo podpisniki predložiti v izjavi o podpori, se razlikujejo od države do države (glej tabelo spodaj).
Tabela: Zahteve pri navedbi podatkov podpisnikov pobude - po posameznih državah EU
Vir: https://europa.eu/citizens-initiative/data-requirements_sl
Organizatorji pobude morajo pri zbiranju podpisov, skladno z zakonodajo o varstvu podatkov, obdelovati podatke zgolj za namen pobude. Organizatorji pobude so upravljavci podatkov, zato so odgovorni za kršenje pravil o varstv podatkov in vso nastalo ter povzočeno škodo. Organizatorji glede varstva osebnih podatkov upoštevajo:
IV. Preverjanje izjav o podpori
Po doseženem cilju – vsaj milijon zbranih podpisov (zaradi morebitnih neveljavnih podpisov, se jih priporoča zbrati vsaj 10 % več), se podpisi v roku treh mesecev predložijo v preverbo veljavnosti in potrditev vsaki izmed zadevnih držav članic EU. V Sloveniji je organ preverjanja in potrjevanja podpisov Ministrstvo za notranje zadeve. Nacionalni organ potrjevanja in preverjanja podpisov ima dolžnost, da v roku treh mesecev od prejema zahteve za potrditev veljavnosti izda potrdila, sicer imajo organizatorji pobude na voljo razpoložljiva nacionalna pravna sredstva, zaradi kršitve prava EU pa lahko vložijo pritožbo tudi pri Komisiji.
V kolikor so se podpisi zbirali elektronsko, jih je treba poslati Ministrstvu za notranje zadeve skladno s predpisano elektronsko shemo. Če pa so se podpisi zbirali v okviru sistema Komisije, bo Komisija tista, ki bo posredovala podpise nacionalnemu organu za preverjanje podpisov.
Sistem Komisije za prenos datotek (zbranih izjav o podpori v papirnati in elektronski obliki) je možno uporabiti tudi, če smo za samo zbiranje podpore uporabili svoj lasten, individualni sistem.
V. Prijava in predložitev veljavne pobude Evropski komisiji
Ko nacionalni organ za preverjanje podpisov (v Sloveniji – Ministrstvo za notranje zadeve) izda potrdila o preverbi in veljavnosti podpisov, morajo organizatorji v roku treh mesecev podati pobudo Komisiji. Komisiji se preko spletišča za organizatorje ne prilaga vseh milijon (ali več) zbranih podpisov, ampak zgolj kopije potrdil o veljavnosti podpisov, skupaj z obrazcem za predložitev. Komisija o prijavljeni pobudi obvesti Evropski parlament, Svet EU, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij in vse nacionalne parlamente v EU.
V roku enega meseca od prijavljene pobude, se organizira sestanek med Komisijo in organizatorji pobude, kjer se odvije argumentiran diskurz o vsebini pobude.
VI. Evropska komisija bo odbor državljanov obvestila o nadaljnem poteku zadeve, vse pa bo tudi transparetno in javno objavljeno. Komisija se je dolžna v roku šestih mesecev odzvati na veljavno pobudo.
Komisija ni obvezna predlagati zakonodajo, ki jo zasleduje državljanska pobuda. V kolikor pa se odloči, da bo predlagala zakonodajo, mora predlog slediti predpisanemu zakonodajnemu postopku. Da bi postal veljaven, ga morata preučiti in nato sprejeti Evropski parlament in Svet EU, v določenih primerih samo Svet.
V kolikor se Evropska komisija odloči, da ne bo ukrepala na podlagi prijavljene pobude (zakonodaje ne bo predlagala), organizatorji pobude nimajo na voljo nobenih pravnih sredstev. Predlog pobude je Komisija dolžna preučiti, ne pa tudi ukrepati na njeni podlagi. Komisija mora slednje (svoje neukrepanje) tudi obrazložiti.
Organizatorji in Komisija (oba imata status upravljavca podatkov) morajo uničiti vse podpisane izjave pobude in njene kopije, do zgodnejšega od naslednjih rokov:
- v 1 mesecu po predložitvi pobude Komisiji,
- v 21 mesecih po začetku obdobja zbiranja.
Če organizatorji umaknejo svojo pobudo, je treba izjave in kopije uničiti v enem mesecu po umiku.
Vse zapise elektronskih naslovov so organizatorji in Komisija dolžni uničiti:
- v enem meseceu po umike pobude,
- v 12 mesecih po koncu obdobja zbiranja,
- v 12 mesecih po predložitvi pobude komisiji.
Če se Komisija pozitivno odzove na pobudo z uradnim obvestilom, se obdobje hrambe elektronskih naslovov končna tri leta po objavi obvestila.Razlike med peticijo in evropsko državljansko pobudo prikazuje spodnja tabela:
Tabela: Razlike med peticijo in evropsko državljansko pobudo
| PETICIJA | EVROPSKA DRŽAVLJANSKA POBUDA | |
| Minimalno število predlagateljev | 1 | obvezno 7 (ki morajo izpolnjevati pogoje pri tem) |
| Vsebina | se nanaša na obstoječe dejavnosti EU, ne more se zahtevati nov predlog zakonodajnega akta EU |
lahko se predlaga nov zakonodajni akt EU |
| Predložitev pristojni instituciji | Evropski parlament | Evropska komisija |
| Minimalno število podpisov | ni predpisano | milijon, potrjeno veljavnih |